Pojdi na glavno vsebino
Moj izbor

Sem Tržičan, daleč poznan

Vsako mesto se lahko ponaša s prebivalci, ki ime kraja ponesejo po vsem svetu. Tržičani smo na naše someščane zelo ponosni. Ob ogledu starega mestnega jedra bomo spoznali znamenite osebnosti, ki so živele ali ustvarjale v Tržiču.

Dr. Tone Pretnar

Od parkirišča pri nekdanji Bombažni predilnici in tkalnici Tržič se odpravimo proti Knjižnici dr. Toneta Pretnarja (Balos 4).

Najpomembnejši predstavnik novejšega rodu tržiških kulturnikov je pedagog, prevajalec, znanstvenik, pesnik in literarni kritik dr. Tone Pretnar. Otroštvo in mladost je preživel v Tržiču. Bil je prvi tržiški potujoči knjižničar. Še kot študent je s kovčkom knjig hodil v gorske zaselke tržiške občine in ljudem vcepljal spoštovanje do knjig in veselje do branja. V tržiški knjižnici, ki nosi njegovo ime si je mogoče ogledati tudi spominsko sobo.

Pot nadaljujemo po glavni tržiški ulici, Trgu svobode.

Gašper Primic

V hiši na Trgu svobode 21 je bila nekdaj gostilna, tekom stoletij pa so v njej opravljali trgovske posle mnogi lastniki. Sredi 18. stoletja se je v Joštovo rodbino priženil Gašper Primic, praded Primičeve Julije, Prešernove neuslišane ljubezni. Za Primici so trgovino na Trgu svobode 21 prevzeli Holzapfli, ustanovitelji ljubljanske gluhonemnice.

Janez Demascen Dev

Eden znamenitih Tržičanov je tudi Janez Demascen Dev, rojen v hiši na Trgu svobode 25. Demascen velja za prvega slovenskega posvetnega pesnika, bil je urednik in glavni avtor Pisanic, prvega slovenskega pesniškega almanaha. Napisal je tudi libreto (operno besedilo) za opero Belin, prvo opero v slovenskem jeziku, ki ga je uglasbil Jakob Frančišek Zupan.

Jakob Aljaž

Na križišču Trg svobode, Koroške ceste in Partizanske ulice stoji cerkev sv. Andreja.

V letih 1871-1880 je v cerkvi sv. Andreja kaplanoval Jakob Aljaž, navdušen Slovenec, dober pevec in planinec. V petju je poučeval rokodelske pomočnike, vodil pa je tudi meščanski pevski zbor. Pred božičem leta 1871 je poslovenil božično pesem »Stille Nacht, heilige Nacht« (Sveta noč) in jo prav v Sveti noči v Tržiču prvič zapel v slovenskem jeziku. Sam, pred oltarjem, s kitaro.

Tržiški smučarji

Nadaljujemo po Koroški cesti in nasproti picerije Pod gradom zavijemo levo proti Tržiškemu muzeju (Muzejska ulica 11).

Tržič se lahko pohvali tudi z bogato športno preteklostjo in sedanjostjo. V Slovenskem smučarskem muzeju, ki je del Tržiškega muzeja je prikazana zgodovina smučanja od prvih pričevanj v prazgodovini, vse do danes. Del razstave je posvečen velikim imenom slovenskega alpskega smučanja, posebno mesto na razstavi pa zavzemajo tržiški smučarji, ki so že leta 1948 prvič nastopili na zimskih olimpijskih igrah, med njimi so predstavljeni najodmevnejši rezultati Jožeta Šlibarja, Bojana Križaja, Andreja Jermana in Žana Koširja.

Jožef Venčeslav Radetzky

Pri muzeju se po stopnicah povzpnemo na Koroško cesto, vrnemo se do picerije Pod gradom in se skozi vhod na grajsko posest vzpnemo do gradu Neuhaus.

Velik prijatelj Tržiča in Tržičanov je bil tudi grof, feldmaršal Jožef Venčeslav Radetzky. Leta 1797 se je poročil z grofico Frančiško Romano von Strassoldo-Grafenberg. Njena mati je bila lastnica stare graščine Neuhaus in Altgutenberg v Tržiču ter vseh posesti in pravic, ki so spadale zraven. In ker je grof hotel z ženo živeti prav v Tržiču, je od tašče gospostvo odkupil. Preselil se je v Tržič in tam z vmesnimi vojnimi presledki bival do novembra 1819.

Tržiški olimpijci

Od gradu se spustimo do Dvorane tržiških olimpijcev.

Ime mesteca s komaj 15.000 prebivalci so v svet ponesli številni udeleženci olimpijskih iger. Največ udeležencev zimskih olimpijskih iger prihaja iz Tržiča in če bi bil Tržič milijonsko mesto, bi to pomenilo, da bi se povprečju vsakih iger udeležilo 116 olimpijcev iz Tržiča. Njim na čast je največja tržiška športna dvorana poimenovana »Dvorana tržiških olimpijcev«.

V avli dvorane visijo fotografije naših olimpijcev, med njimi tudi začetnika smučarske evforije v Sloveniji Bojana Križaja, biatlonke Andreje Koblar, prvega slovenskega smukaškega zmagovalca Andreja Jermana ter edinega nosilca olimpijske medalje deskarja Žana Koširja.

Vojteh Kurnik

Pot nadaljujemo čez most, ki nas pripelje na Cankarjevo cesto in že po nekaj deset metrih prispemo do Kurnikove hiše.

Vojteh Kurnik (1826 – 1886) je bil po poklicu kolar, po talentu pesnik in po odločitvi slovenski rodoljub. Njegove pesmi opevajo življenje lokalnih prebivalcev in rokodelcev, njihovo delo in lastnosti. Objavljal je v »Novicah« in drugih slovenskih glasilih. Njegova rojstna hiša je pomembna ostalina ljudskega stavbarstva v tržiškem mestnem jedru. Hiša z zidanim pritličjem, lesenim nadstropjem, skodlasto streho, črno kuhinjo in sušilnimi odprtinami na strehi s stavbnimi členi povezuje kmečko in meščansko arhitekturo konca 18. stoletja.

Po Cankarjevi in Predilniški cesti se vrnemo do izhodišča.

V bližini poteka:

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...