Pojdi na glavno vsebino
Moj izbor

Bornova pot na planino Preval
Skozi Bornova tunela na masovnik in žgance

Planina Preval je priljubljena izletniška točka na južnem pobočju Begunjščice. Slikovita, nezahtevna in neoznačena pot nas z Ljubelja skozi Bornova tunela pripelje do planine na nadmorski višini 1311 m. Nanjo se lahko povzpnemo tudi iz Podljubeljske doline ali doline Draga oz. se nanjo spustimo z Roblekovega doma na Begunjščici. Z juga, z Dobrče, vodi razgibana označena pot. Je vmesna točka na Slovenski planinski poti in alpski obhodnici Via Alpina.

Planina je v poletnem času dobro obiskana, saj je odličen pohodniški cilj za vse generacije, tako za mlade družine kot starejšo populacijo. Z doline Drage prek planine Planinica pripelje makadamska cesta, zato je planina zanimiva tudi za gorske kolesarje.

Štartamo na Ljubelju.

Na koncu parkirišča pod nekdanjim hotelom na Ljubelju poiščemo tablo z napisom Preval. Na poti prečkamo melišča in robove, ki se spuščajo z Begunjščice proti Podljubeljski dolini. Ob poti je bunker, spomin na čas pred drugo svetovno vojno, ko so tu gradili obmejne bunkerje zaradi možnosti napada s severa. Pod nami so lepo vidni tudi ostanki taborišča Ljubelj.

Ne pozabite svetilke.

Kmalu pridemo do 200 m dolgega Bornovega tunela, ki je vmes prekinjeno z odprtino, ki služi osvetlitvi in prezračevanju. Prehod skozi tunel bo z uporabo svetilke za najmlajše pohodnike še prav posebno doživetje. Pazimo na glavo, predvsem pri vhodu, korak pa prilagodimo tudi nekaj velikim lužam.

Ko tunel pustimo za seboj, še nekaj časa hodimo po robu vzhodnega ostenja Begunjščice, nato pa nas od koče na Prevali loči le še zmeren vzpon, sicer pa gozdna pot, ki se pod kočo priključi poti iz Potočnikovega grabna. Spotoma utrgamo kislo robido in občudujemo metulja, ki mirno počiva.

Vloga tunela včasih in danes.

Sicer pa je tunel leta 1891 dal napraviti baron Julij Born, lastnik Šentanskega rudnika in vile na Ljubelju. Bil je velik ljubitelj divjih živali, zato je tu naselil večje število kozorogov, jelenov in košut. Predor mu je omogočal lažji dostop do lovišč na južni strani Begunjščice, nam pa nudi lep sprehod prek melišč in gozdov.

Pot je ponekod izpostavljena in opremljena z jeklenico, zato bodimo pozorni na naše najmlajše in tiste z vrtoglavico.

V uri in pol prispemo na cilj.

S sedla Preval je lep razgled proti Julijskim Alpam in Košuti. Po prijetnem okrepčilu v planšariji, kjer nam poleti postrežejo z domačimi jedi iz mleka in sira, tudi z masovnikom, se bomo deloma po poti deloma po makadamski cesti spustili proti Potočnikovemu grabnu. Tu je nekdaj tekla pomembna tovorna pot z begunjske strani proti Ljubelju. Nad Lajbom se skriva vhod v Antonov rov, enega od sedmih rovov nekdanjega rudnika živega srebra, Šentanskega rudnika.

Ogled rudnika je možen po predhodni najavi v Turistično promocijskem in informacijskem centru Tržič. Z Lajba sledimo stari cesti in potoku Mošenik proti severu, mimo ostankov koncentracijskega taborišča Ljubelj in cerkve sv. Ane vse do izhodišča.

Za vse, ki si želijo zahtevnejše poti in dodatnih doživetij predlagamo povratek prek Roblekovega doma na Begunjščici, po severni strani Begunjščice in mimo Planinskega doma na Zelenici.


Zemljevidi:

  • Karavanke-osrednji del 1:50 000, PZS
  • Stol in Begunjščica 1:25 000, PZS
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...