Pojdi na glavno vsebino
Moj izbor

Taborišče Ljubelj
OBTOŽUJEM – J' ACCUSE

Delovno taborišče Ljubelj je bilo edino taborišče na slovenskem ozemlju v času druge svetovne vojne. Bilo je ena od 49 podružnic nedaleč od Linza delujočega koncentracijskega taborišča Mauthausen. V delavskem taborišču je v letih 1943–1945 v nemogočih razmerah več kot tisoč jetnikov gradilo današnji predor na Ljubelju.

Leta 1941 so čez prelaz Ljubelj prihrumele motorizirane kolone Hitlerjeve vojske. Hitler se je dobro zavedal pomembnosti te poti čez Karavanke proti morju, zato je v skladu s svojimi osvajalnimi načrti sklenil ljubeljsko cesto skrajšati s predorom. Taboriščniki so tako uresničili zamisel o gradnji predora, o čemer je že v 17. stoletju pisal Valvasor. Predor je omogočil občutno lažjo povezavo med Ljubljansko in Celovško kotlino; ta je dotlej potekala prek višje ležečega naravnega prelaza Ljubelj kamor vodi strma cesta.

Gradnja predora

Začetek gradnje predora, ki bi izboljšal prometne povezave z območjem tedanje Jugoslavije, sega v leto 1941. Ker so partizani junija tega leta taborišče, v katerem je bilo 42 civilistov, požgali, so se dela nadaljevala šele čez dve leti. Poleg barak za civilno delavstvo in tehnično upravo so na levi strani postavili barake za jetniško taborišče, ki je bilo obdano z bodečo žico in štirimi stražnimi stolpi. Delovno silo je dajalo uničevalno taborišče Mauthausen, kateremu je bilo taborišče v Podljubelju vojaško podrejeno.

Prvi interniranci so začeli prihajati že meseca julija leta 1943. Največ je bilo Francozov, poleg njih pa še Poljaki, Rusi, Jugoslovani, Čehi, Norvežani, Grki, Belgijci, Italijani, Nizozemci, Luksemburžani, Nemci, Avstrijci. Večina je bila političnih zapornikov, nekateri pa so bili internirani zaradi zavračanja prisilnega dela ali zajeti v racijah. Nemcem in Avstrijcem z zločinsko preteklostjo so dodelili vodstvene naloge oz. lažja dela.

Kljub prepovedi stikov so civilni delavci ujetnikom pomagali; s tihotapljenjem pošte in paketov so jim omogočili zvezo z njihovimi družinami. Še zlasti pomembno vlogo je imel inženir Janko Tišler, domačin iz Golnika, ki je leta 1944, ko so odkrili, da pomaga ujetnikom, pobegnil k partizanom. Svoje izkušnje je kasneje popisal v knjigi Mauthausen na Ljubelju – koncentracijsko taborišče na slovensko-avstrijski meji.

7. maja 1945 so vse taboriščnike izpustili, vendar so enote SS nejugoslovanske jetnike znova zajele in jih med umikom skozi ljubeljski predor na Koroško uporabile za živi ščit. Kasneje jih je v Rožu osvobodila partizanska vojska.

Skozi več kot 1500 metrov dolg predor so se prva vozila zapeljala že leta 1944, gradnja cestne povezave in predora, ki se nahaja na nadmorski višini 1069 metrov, pa je bila povsem dokončana šele jeseni 1963.

Da bi zabrisali sledove svojih grozodejstev, so Nemci taborišče porušili. V spomin in opomin na vojne grozote trpljenje jetnikov ob robu parka stoji spominska arena okostnjaka z živim srcem v sredini ter napisom OBTOŽUJEM - J'ACCUSE.

Virtualni sprehod po po taborišču.

Spominska soba

Muzej novejše zgodovine in Tržiški muzej sta v sodelovanju z Občino Tržič v kletnih prostorih nekdanje karavle uredila spominsko sobo, kjer so razstavljeni osebni predmeti taboriščnikov. Simbolično je prikazan krematorij, nad katerim visijo številke internirancev. Na ogled je originalno orodje, od lopat, krampov do samokolnic, s katerimi so interniranci kopali predor za rajh. Prek urnika bivanja obiskovalec preide v osebni del, kjer so na ogled oblačila in obutev v značilnih modro belih črtah ter osebna pisma, ki so jih taboriščniki skrivaj pošiljali domačim oz. so jih od njih prejeli.


Kontakt in več informacij

TPIC Tržič, Trg svobode 18, 4290 Tržič
T: 04 59 71 536 / 051 627 057
E: informacije@trzic.si

Delovni čas

Za voden ogled in ogled spominske sobe pa se je možno dogovoriti v TPIC Tržič. Naključnim obiskovalcem sobo odpre tudi lastnik gostinskega lokala v zgornjih prostorih nekdanje karavle.

Vstopnina

Samo za vodene oglede.

Brošura Taborišče Ljubelj

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...