Pojdi na glavno vsebino
Moj izbor

Staro mestno jedro
Zmajevo mesto podjetnih in spretnih

Vse se je začelo z zmajem. Zaredil se je globoko v gori Košuta. Ko je zrasel v ogromno zverino, je to razklalo goro na dvoje. Sprožil se je bobneč plaz skal, ki je zasul naselbino pod goro. Da bi se rešili, so prebivalci stekli v dolino. Čez čas jim je zmanjkalo sape in so se ustavili. Tam je zrastel današnji Tržič.


Bilo je to davno.

Tako davno, da leta 1492, natanko dva meseca po Kolumbovi najdbi Amerike, Tržič ni bil več vas, ampak že trg. Vsakih nekaj stoletij se je Tržič prenovil, ker je v požaru pogorel do tal. Zato je danes edino mesto s kar dvestoletno požarno zaščito in tedaj obvezno uporabo kovinskih vrat in polken.

To je mesto slavne obrtniške zgodovine.

Ker je bilo tu še od starorimskih časov veliko prometa, so se Tržičani razvili v odlične in zelo podjetne železarje, kolarje, tekstilce, usnjarje in predvsem čevljarje. O tem priča bogata zbirka v Tržiškem muzeju. Tržič je danes prijetno staro mesto, zavarovano kot kulturni spomenik.

Saj res, kaj je bilo z zmajem?

Tistim zmajem, ki je zaslužen za Tržič? Pokopal ga je prav isti plaz, ki ga je sam sprožil. Še sreča – sicer bi še danes plašil obiskovalce Tržiča.


Zgodovina Mesta

V okviru zgodovinskih posebnosti se lahko med kranjskimi trgi edino Tržič izkaže z ohranjeno ustanovno listino, s katero je bil l. 1492 povzdignjen v trg. Njegov razvoj je najtesneje povezan s potjo, ki je vodila z gorenjske ravnine čez prelaz Ljubelj na Koroško.

Arheološke najdbe dokazujejo, da je zagotovo obstajala že v zgodovinski dobi, ko je prek Ljubelja povezovala Virunum na Gosposvetskem polju z Emono. Ta ljubeljski trg (Forum in Lubelino) je stal ob tej poti, vendar ga je zasul plaz in del prebivalcev se je preselil v dolino, kjer so ustanovili naselje Neumarktl. Naselje se je začelo razvijati ob vznožju grajskega hriba, na katerem je stal dvor, kasneje grad Neuhaus. Njegov razvoj in obliko pa sta narekovala prometna žila in razvijajoče se kovaštvo oz. fužinarstvo.

Leta 1492 Tržič postane trg

Konec 15. stoletja so bile potrebe po organiziranem tržišču velike in potreben je bil ustanovitveni akt, ki bi naselbini dal položaj trga. Leta 1492 je cesar Friderik III. na prošnjo tedanjih lastnikov Tržiča povzdignil vas Tržič – Neumarktl v trg. Tako so se v mestu tedensko in tudi letno vrstili številni sejmi, od katerih sta bila najpomembnejša Andrejev sejem pred Miklavžem in sejem na Angelsko nedeljo (prva nedelja v septembru).

Hud požar v letu 1811

Najhujša nesreča je Tržič prizadela l. 1811, ko je izbruhnil grozovit požar in so kovačije, fužine in številne obrtne delavnice ter meščanske hiše pogorele do tal, kolikor jih niso rešili kamniti boki. Rezultat požara: uničenih 150 hiš, prek 60 delavnic, 75 smrtnih žrtev.

Obnova Tržiča po požaru je potekala počasi. Zaradi njega so izdali poseben predpis, ki je določal obvezno namestitev kovinskih vrat in polken, ki so postala prava evropska posebnost. Bistvo svoje podobe pa je glavni trg ohranil do danes. Tržič se z nazivom mesta ponaša od leta 1926, ko ga je iz trga v mesto povišal kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev Aleksander I.

Kulturni in zgodovinski spomenik

Staro mestno jedro Tržiča je od leta 1985 zavarovano kot kulturni in zgodovinski spomenik. Stavbe s srednjeveškim tlorisom z delavnico, skladiščem in prehodno vežo v pritličju so po požaru leta 1811 ohranile klasicistično oblikovano zaporedje pročelij. Vse stavbe pa imajo tudi nekaj drugih skupnih značilnosti, ki so se ohranile po obnovi mesta:

  • portali, okrašeni z rozetami, z letnico izdelave, začetnicami hišnega gospodarja in božjim očesom, v katerem je hišna številka, ter okenski okvirji iz zelenega peraškega kamna,
  • kovana železna polkna, okenske mreže in vrata, ki so preprečevala, da bi se v primeru ponovnega požara ogenj razširil po mestu,
  • »firb'c« okno (edino še ohranjeno je na Koroški cesti št. 1); skozi takšno okno so tržiške gospe ali »fraue« imele pregled nad dogajanjem na ulici, ne da bi se jim bilo treba skloniti skozi okno,
  • sušilne odprtine na strehi - za sušenje kož, platna in nogavic,
  • obcestni kamni, imenovani »opestniki« po pestu na kolesu voza, ki se namesto v fasado zadel v opestnik in jo tako obvaroval pred poškodbami.

Stavbe v starem mestu jedru so zanimive tudi zaradi ljudi, ki so v njih prebivali in zaradi arhitekturnih značilnosti.

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...