Prelaz Ljubelj
Najstrmejša in najlepša pot v Evropo
Nobena pot v Evropo ni tako lepa in strma kot ta. To je srce Tržiške dežele. Odkar obstajajo ljudje na Tržiškem, je bila tu pot prek Karavank v severno Evropo. Tržičanom je dolga stoletja omogočala razcvet kovaštva, usnjarstva in čevljarstva, da so prodajali svoje visoko cenjene obrtne izdelke daleč v Evropo.
- 1 / 15 Prelaz Ljubelj
- 2 / 15 Ljubelj leta 1930
- 3 / 15 Skoraj na cilju
- 4 / 15 Pozimi je tu priljubljeno, ...
- 5 / 15 Nekdanji mejni prehod
Najstarejši cestni prelaz v Evropi je tudi eden najlepših.
Prelaz Ljubelj na vrhu doline krasita dva kamnita obeliska. Cesta na prelaz je danes zaprta za avtomobile, razen septembra, ko tu na gorski dirki starodobnikov zarohnijo avtomobili in motocikli. Pozimi je tu adrenalinsko sankališče za pogumne in nore, pod prelazom pa prvi slovenski adrenalinski park.
Cesta, ki vodi na najstarejši gorski prelaz v Evropi, pripoveduje nešteto zgodb o zgodovini in ljudeh, ki so potovali po njej;
- Rimljani so s potjo prek Ljubelja povezali naselji Emona (»predhodnico« Ljubljane) in Virunum, na Gosposvetskem polju stoječe glavno mesto Norika,
- Leta 1036 prečka Ljubelj krška grofica blažena Hema, ko je izve za nesrečno smrt svojih dveh sinov,
- leta 1239 oglejski patriarh podari več posesti cerkvi sv. Lenarta na koroški strani pod pogojem, da vzdržujejo duhovnika in nekaj hlapcev, ki bodo Ljubeljski prelaz varovali pred roparji,
- leta 1492 sel iz Dunaja čez prelaz prinese listino cesarja Friderika III., s katero je bil Tržič povzdignjen v trg,
- proti koncu 15. stoletja Ljubelj prečka Krištof Lamberg, ko se gre na Dunaj borit Pegamom,
- leta 1560 se začne popravilo in obnova poti, ki traja 20 let,
- leta 1567 na oslu čez Ljubelj beži Primož Trubar,
- leta 1575 je bil tik pod vrhom prelaza Ljubelj zgrajen krajši predor (dolžina 100 m), ki je bil eden prvih gorskih predorov v Evropi,
- leta 1689 Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske zapiše »Pred nekaj leti sem jaz sam imel namen, da bi spodaj pri podnožju prekopal luknjo skozi goro (Ljubelj) v isti velikosti, kot je zgoraj, tako da bi bilo mogoče skozi goro jahati ali se peljati z vozom. In sem imel tudi že vse izmerjeno. Luknja naj bi vstopila v goro pri sv. Ani, na drugi strani hriba pa bi prišla ven pri St. Leonhardu. Tako bi vodila popolnoma naravnost od vhoda do izhoda…« in tako prvi predstavi idejo današnjega ljubeljskega predora. Za koliko je prehitel čas pove dejstvo, da je današnji predor (dolžina 1,8 km) bil odprt šele leta 1964,
- leta 1728 da deželni glavar Wolf Waikard Gallenberg, ob vesti da pride preko prelaza cesar Karl V., predor razkopati in napraviti cestni usek. V spomin na ta dogodek so kranjski deželni stanovi dali postaviti dva dva še vedno stoječa obeliska. Kamen so pripeljali iz Ljubljane na dvajsetih vozovih, za kar so potrebovali 187 vlečnih konj,
- 16. novembra 1875 poštni voz, ki je redno vsak dan vozil iz Ljubljane v Celovec, zadnjič pelje čez Ljubelj,
- leta 1912 se je na Ljubelju ustavil avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand,
- aprila 1941 je iz avstrijske strani čez prelaz na Gorenjsko vdrla nemška okupacijska vojska.
Z zgodovino poti čez Ljubelj se je mogoče podrobneje seznaniti v Tržiškem muzeju.
Na prelaz Ljubelj, ki leži na nadmorski višini 1369 m, pridemo s platoja pred vhodom v ljubeljski tunel, kjer je mogoče parkirati. Do njega vodi slaba dva kilometra in pol dolga makadamska cesta s 13 serpentinami, zaprta za avtomobilski promet. S prelaza, kjer stoji prenovljena koča, je v jasnem vremenu lep razgled proti ljubljanski in celovški kotlini.
Pot na prelaz Ljubelj je pozimi v uporabi kot sankališče (sankanje na lastno odgovornost), avgusta je tu tradicionalni EU ples brez meja, v septembru pa tod poteka priljubljeni Hrastov memorial, gorska dirka starodobnih avtomobilov in motorjev.
Del stare ljubeljske ceste, od mejnega prehoda Ljubelj do piramid na slovenski strani starega mejnega prehoda Ljubelj je razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena.