V naravo na Gorenjsko
Veliko sem že pisala o Tržiču z okolico in ker prihajajo vedno lepši dnevi, naj tu razkrijem še en razlog, zakaj se splača obiskati ta konec Slovenije. Zaradi krasne narave, kjer se nadihaš svežega zraka in si spočiješ oči.
Mi smo v Tržiču preživeli dva dneva – prvi dan smo se odpravili na nekoliko krajšo pot na grad Altgutenberg oz. Hudi grad. Ne predolga in ne prestrma pot nas je vodila skozi gozd do ruševin gradu, kjer smo malo pomalicali, otroci pa so uživali v pripovedki o zakleti grajski gospodični. Bila je tako zelo skopa, da jo je oče preklel in je postala pol ženska, pol kača – v takšni obliki pa je nato varovala skrinjo z zakladom.
V času pred korono so v Tržiču organizirali tudi Gutenberške dneve, na katerih so se obiskovalci lahko preizkusili v lokostrelstvu, metanju nožev in sekir, si ogledali lutkovno predstavo o zakleti deklici ali celo sodelovali v viteškem turnirju za otroke, kar je vsakakor moralo biti krasno doživetje za vso družino. Upajmo, da ga bodo že naslednje leto lahko ponovili!
Od leta 2017 grajske ruševine obnavljajo in oživljajo.
Napeto poslušajo zgodbo o ukleti grajski gospodični – pol kači, pol ženski.
Naslednji dan nas je pot vodila v hribe. Skozi čudovito Dovžanovo sotesko smo se zadnjič sprehajali, tokrat pa peljali, saj smo pot nadaljevali proti vasi Jelendol, od tam pa smo zavili na makadamsko pot. Po nekaj minutah vožnje smo parkirali avto in pot nadaljevali peš. Najprej nas je čakal krajši, a nekoliko bolj strm del poti, na vrhu katerega nas je pričakalo nekaj snega, kar je otroke seveda strašno razveselilo. Sneg sredi maja, kaj bi lepšega?