Pojdi na glavno vsebino
Moj izbor

Tržiški zmaj

Na vhodu v staro mestno jedro vas na skalnati površini pričaka zmaj, ki naj bi bil po legendi odgovoren za nastanek mesta Tržič.

O skulpturi

Zgodba o zmaju je pomemben del nesnovne kulturne dediščine našega mesta, ki se ohranja skozi generacije. Zmaja so izdelali člani Kulturno umetniškega društva AMPUS pod vodstvom Anžeta Bizjaka, Anžeta Aljančiča in Aleša Povaleja.

Skulptura tehta več kot 1 tono in je v celotu sestavljena iz železnih delov, in sicer skoraj 200 m okroglih cevi porabljenih za samo konstrukcijo ter 900 m, približno 4 cm širokih železnih trakov, narezanih iz 1,5 mm debele pločevine, uporabljenih za končni izgled.

Glava ter posamezni segmenti so prav tako izrezani iz 1,5 mm debele pločevine. Za varjenje vseh delov so porabili skoraj 5 km varilne žice.

Legenda o nastanku mesta Tržič: Zmaj iz petelinjega jajca (narečno)

Ankat so gor poh Albelam an ldje žvel. Zemle niso deval, rudo so kupal, ta živ srebro. Adn, k j žvu čist na konc vasi, je jmu anga švoh petelina. Soset, če so ga vidl, so kuj rekl: ″Z dga pa nav nč!″ "O, pa bo!″ je djav Jaka. Pa j dobr sojga petelina futrov, pa uben futr ni bil ta prav. Peteln je biv kumrn, da ni bo za nkamr.

Ankat popovne, k sta se Jaka pa peteln greva na sonc pred hišo, pride mem ena stara pukvasta baba. ″Coprnca,″ jo kuj pogrunta Jaka, ″n bom reku za futr.″ Pokliče babo, baba mu da ano štupo. Z no, prav, nej vsak dan petelina poštupa.

Peteln je od zej naprej hitr rasu pa zmerej bl srbort je ratvov. Anga jutra, še predn ga j Jaka mogu poštupat, jo j fletn preče vrh Košute pobrcov. Jaka je klicov za nmo, peteln pa nč.

Usedu se j na ano skalo pa prov na gvas zapev, mav sm, mav če pogledov pa zletu u ano lukno pa tm an jajc znesu, poj se j pa kraj lukne ulegu, de j biv jajc zmerej na sonc. Z nega je čez en cajt zlezu an velk zmaj.

Skoču j tok hdo, da se j gora zamajava, pa pvas utrgov. Skale so leteve u vas, čes hiše so skakale. Ldje so se zagnal adn za drujmo u dolino. Tud zmaj se je šundra ustrašu. Takat se utrga pvas čist blis nega, tok de j žavostno smrt dočakov.

Ldje so pa letel pa letel. Na dn kvanca so se ustavl, de b se odpočil. Pa jm je biu krej kr ušeč. Toko so ani kr ustal. Naredl so hiše pa delavnce, tok dej ratov an mejhn mest. Tržč so mu rekl. Ani, k so se pa bal, da b se gora še ankat nane na zvrgva, so šv mav dol. Pravjo, de so se ustavl u Krop. Nč čudnga, se j podobna Tržič, sam de gore tm okol niso tok usoče.

Poenostavljeni narečni zapis

Viri in literatura

  • Janc. F. (2018). Podljubelj.
  • Logar. T. (1975). Slovenska narečja. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Legenda o nastanku mesta Tržič: Zmaj iz petelinjega jajca (narečno)

»Če star petelin znese jajce, se rodi iz njega velikanski zmaj,« so govorili starejši šentanski ljudje. Dogodek pa opisujejo tako:

»Pred več stoletij je bilo v naselju pod Ljubeljem več kot polovico kovačij. Tam je imel kovač starega petelina, ki mu je ušel na Košuto, kjer je znesel jajce, iz katerega se je izvalil zmaj. Zmaj se je zaril v goro, ko je zrasel v ogromno zverino, je to razklalo goro na dvoje. Sprožil se je bobneč plaz skal, ki je zasul naselbino pod goro. Da bi se rešili, so prebivalci stekli v dolino. Čez čas jim je zmanjkalo sape in so se ustavili. Tu stoji današnji Tržič.«

Na območju Podljubelja in v dolini Pod Košuto lahko še danes opazujemo velike skalne bloke, ki so ostale nema priča takratnega dogodka. V 14. stoletju si nastanka podora niso znali razložiti drugače kot s hudobnim zmajem in tako je nastala legenda o nastanku mesta Tržič.

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...