Pojdi na glavno vsebino
Moj izbor

K34 - Gori doli okrog Dobrče
Kondicijsko zelo zahtevna tura je ena najdaljših, pa tudi bolj zanimivih na Tržiškem

Dobrčo dobro poznajo ne le planinci, ampak tudi kolesarji in jadralni padalci, ki na njenih južnih pobočjih lovijo idealno termiko. Čeprav se tokrat ne bomo povzpeli nanjo, jo bomo obkrožili in se ob koncu ture pohvalili s kar 1300 metri premagane višine.

POTEK

Tržič–Podljubelj–planina Preval–Poljška planina–Begunje na Gorenjskem–Hudi graben–Tržič

OPIS POTI

Izhodišče kolesarskih tur je v centru mesta, nasproti avtobusne postaje Tržič. Parkiranje osebnih vozil je možno na javnih parkirnih mestih (parkirišča pri Občini Tržič, na Predilniški cesti ob vpadnici v mesto-BPT, pri Dvorani tržiških olimpijcev, za Mošenikom…).

V Tržiču se usmerimo skozi mestno jedro proti severu v smeri Podljubelja. V križišču na vrhu klanca, kjer se glavna cesta začne spuščati proti Ravnam, nadaljujemo desno proti Podljubelju. Peljemo se mimo HE Mošenik, čez nadvoz nad glavno cesto do Podljubelja in skozi vas, Po stranski cesti nadaljujemo mimo Bistroja Školjka do Lajba, kjer pred opuščenim večjim gostinskim objektom zavijemo levo čez nadvoz nad glavno cesto. Sledimo makadamski cesti, ki pelje mimo hiš sprva navzdol, po 250 metrih pa se začne vzpenjati proti planini Preval. V spodnjem delu se nahajamo na območju nekdanjega rudnika cinabarita - živo srebrove rude. Za oglede je urejen Antonov rov, ogled pa je možen ob predhodni najavi v TPIC Tržič. Pred nami je 4,4 km in 550 višinskih metrov vzpona, ki na srečo poteka po dokaj senčni dolini. Na višini okrog 1.240m, ko cesta prečka strugo in se malce izravna, ne smemo zgrešiti odcepa strmo desno nazaj, saj nas bo ta vlaka pripeljala do planine Preval.

Okrepčamo se in si odpočijemo ob lepem razgledu na Begunjiščico nad nami, Košuto proti vzhodu in Julijce na zahodu.

Nadaljujemo po slabši cesti po pobočju, čaka nas še 100 višinskih metrov vzpona do izvira Rože, potem pa strm spust proti planini Planinca. Tu se na križišču usmerimo desno proti Poljški planini. Naprej nas po grebenu vodi vlaka, ki preide v zelo lepo pot in se začne spuščati v dolino Završnice. Le zadnjih 200 m poti je precej strmih in tehnično dokaj zahtevnih, zato raje hodimo ob kolesu. Na sedlu Kališča pridemo do ceste.

Tu imamo tri možnosti: osnovna različica nas po strmi vlaki, ki gre levo navzdol, pripelje direktno v Begunje, prvi del (cca. 800 m) je slabše vozen.

Lažji spust skozi Završnico 34a: cesta desno navzdol je lepa in tehnično nezahtevna, a nekaj daljša - do Begunj pridemo skozi dolino Završnice in nazaj skozi Žirovnico.

Zahtevnejši spust 34b čez Smokuški vrh: nadaljujemo po cesti navzgor, po krajšem vzponu pridemo do konca ceste, usmerimo se desno po manjši poti navzgor proti Smokuškemu vrhu. Zadnjih 150 m je prestrmih za vožnjo navzgor, a se je vredno potruditi peš, saj se na Smokuškem vrhu odpre čudovit razgled na radovljiško kotlino, Blejsko jezero in Julijce v ozadju. Spustimo se nazaj do ceste in nadaljujemo po vlaki desno. Po 300 m se odcepi pot na desno, po njej se spustimo do razgledne točke pri lovski koči in naprej proti Sankaški koči. Ko pridemo do ceste in vikendov, gremo po ozki poti skrajno desno. Pozor: zaradi ozke poti, peska in korenin je ta del poti zelo zahteven, nižje pa sledi čudovita prečka. Ves čas se spuščamo po pobočju v desno in se ne pustimo zmotiti potem, ki se večkrat odcepijo levo v dolino. Spust zaključimo na manjši vzpetini nad Smokučem, kjer se pripravimo na povratek. Po prečki levo se še 500 m peljemo prek travnikov nad vasjo, nato se spustimo po cesti v Rodine in levo proti Begunjam.

V Begunjah na Gorenjskem sledimo glavni cesti ter oznakam proti Tržiču. Čaka nas še dobrih 12 km vožnje, vzpeli se bomo za približno 150 m in nato spustili skozi Brezje pri Tržiču in Bistrico pri Tržiču nazaj do Tržiča.

Zemljevidi

  • Karavanke - osrednji del, 1:50 000, PZS
  • Stol, 1:25 000, PZS

Priporočila gorskim kolesarjem

Odprimopoti.si


Opozorilo: Podatki in informacije na tej strani so informativne narave. Poti v naravi niso označene. Kolesarjenje je dovoljeno po cestah in gozdnih cestah, razen kjer je izrecno prepovedano. Kolesarjenje po gozdnih vlakah, planinskih poteh in drugih poteh je prepovedano, razen kjer ni izrecno dovoljeno. Kjer je kolesarjenje prepovedano, je potrebno sestopiti s kolesa in pot nadaljevati peš. Sledi v formatu .gpx so informativne narave in zgolj pripomoček in ne pomenijo nujno, da je po vseh poteh kolesarjenje dovoljeno. Kolesarite na lastno odgovornost.

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...