Pojdi na glavno vsebino
Moj izbor

Dovžanova soteska
Kdo bo prvi našel dinozavra?

Dovžanova soteska se nahaja v osrednjem delu Karavank, naše najdaljše gorske verige. V njej je edinstveno nahajališče okamnin iz mlajšega paleozoika (stari zemeljski vek). Vabimo te, da se sprehodiš skozi sotesko in spoznaš bogato geološko dediščino, ki jo je razkrila gorska reka Tržiška Bistrica, ko je vrezovala strugo v pestro kamnito skladovnico.

Ta soteska je potovanje v času. Čeprav je starejša kot dinozavri, ni vanjo nikoli stopila dinozavrova noga. Je pa zaplavala. Tu je bilo zadnjih 300 milijonov let tropsko morje. V njem je vrvelo morskih živali, zato danes v skalah soteske mrgoli njihovih fosilov. Tudi takih, ki jih ni nikjer drugje na svetu.

Dovžanova soteska – skozi Bornov predor v barvita morja in na obale iz peska in proda
Dovžanova soteska ni kar tako že več kot 25 let zavarovana kot naravni spomenik. Je geološko eno najzanimivejših območij v Sloveniji. Slikovito dolino, ki leži 3,2 kilometra severovzhodno od Tržiča, je reka Tržiška Bistrica vrezala globoko v osrčje Karavank in razgalila najpopolnejše zaporedje kamnin iz obdobja mlajšega paleozoika, starih med 300 in 260 milijonov let. Kamninske plasti so kot listi debele knjige, v kateri je zapisana čudovita zgodba o nenavadnih živih bitjih in spreminjanju okolij v daljni geološki preteklosti.

Dovžanovo sotesko odlikuje izjemna pestrost sedimentnih kamnin ter številnost in raznovrstnost fosilnih ostankov. Prav slednje je njeno ime poneslo v svetovno strokovno literaturo. Seznam tukaj najdenih rastlinskih in živalskih vrst je res dolg, izstopata pa ramenonožec Karavankina schellwieni in luknjičarka Sphaeroschwagerina carniolica. Oba sta bila prvič najdena in opisana v Dovžanovi soteski in upodobljena celo na znamkah Pošte Slovenije. Kranjska švagerina je postala simbol geološkega bogastva soteske, zato nas spremlja na vsakem koraku po razgledni učni poti.

Poseben pečat v soteski pa puščajo tudi tektonske sile in erozijski dejavniki, ki so izklesali visoke skalne piramide ali turne in v strugo Tržiške Bistrice nasuli ogromne bloke kremenovega konglomerata, preko katerih si reka utira pot v živahnem slapišču. V Dovžanovi soteski kamninska sestava in tektonski elementi kot pravi šolski poligon oblikujejo površje in rastlinstvo, vplivajo pa tudi na življenje človeka in njegove dejavnosti.

Vsaka kamnina v Dovžanovi soteski pripoveduje svoj del zgodbe o nekdanjih morjih, morskih grebenih, obalah in pisanih puščavah.

Danes je tu čudovita ozka soteska.

Tržiška Bistrica izvira na območju planine Brsnina. Sprva teče proti zahodu, nato pa v Dolini na hitro zavije proti jugu skozi Dovžanovo sotesko, kjer se v dolžini približno 150 metrov zoži v čudovito ozko sotesko. Tako ozko, da še za cesto ni bilo prostora, zato so pred skoraj 120 leti izdolbli slikovit predor, skozi katerega se še danes odvija promet.

Omenili smo že, da je površje Dovžanove soteske zaradi močnih erozijskih procesov precej razgibano. Na strmih pobočjih so v konglomeratu, peščenjaku in meljevcu, ki hitreje preperevajo, nastale grape, ki se napolnijo le ob močnem deževju, večji del leta pa so suhe. Pod strmimi skalnimi piramidami, po domače Kušpegarjevimi turni, so nastala melišča, v njihovih skoraj navpičnih apnenčastih stenah pa so vhodi v podzemne jame. Prav lega teh podzemnih jam dokazuje, da je reka nekdaj tekla višje in da svojo strugo vrezuje še danes.

V neposredni bližini konglomeratnega slapišča so v geološkem stebru na zanimiv način predstavljene paleozojske kamnine Dovžanove soteske in tudi mlajše kamnine iz njene širše okolice, in sicer po zaporedju nastanka. Ob njem je povzet razvoj življenja in okolij v času njihovega nastajanja. Geološki steber, ki je bil na pobudo prof. Stanka Buserja postavljen leta 1992, je prvi tovrstni steber v Sloveniji.

Ena od posebnosti Dovžanove soteske je tudi območje zaselka Na Jamah, ki leži pod Borovo pečjo. Površje prekrivajo številni veliki skalni bloki kremenovega konglomerata, ki so se odlomili s strmih pobočij Borove peči. Odlomi se dogajajo že tisočletja in se tudi še danes. Zadnjemu smo bili priča lansko zimo. Med podornimi bloki so nastali jamam podobni prazni prostori, zato se zaselek imenuje Na Jamah. Veliko skalnih blokov pa se je ustavilo v strugi Tržiške Bistrice. Reka jih je lepo zaoblila in si ustvarila slapišče, ki je po dolgotrajnejšem deževju še posebej mogočno. In vi? Bi si upali živeti v eni od hiš Na Jamah?

To je raj za ljubitelje lepega in proste plezalce.

Zanimivosti Dovžanove soteske nam pomaga odkrivati razgledna učna pot, ki se začne na parkirišču v vasi Čadovlje pri Tržiču. Mimo Jamenšnikove paštbe - nekdanje sušilnice lanu - se vije mimo informativnih tabel, s pomočjo katerih spoznavamo nastanek različnih kamnin in okamnin. Vodi nas med strme stene vseh barv, čez most in skozi predor, mimo najdaljšega slapišča v Sloveniji in geološkega stebra, čez zaselek Na Jamah in Bencetove hiše vse do Razstavno-izobraževalnega središča Dolina v istoimenski vasi nad Dovžanovo sotesko. V nekdanji osnovni šoli so razstavljeni fosili in kamnine iz Dovžanove soteske ter objavljena znanstvena in poljudna dela o geoloških bogastvih soteske. Na ogled so tudi fosili iz drugih delov Slovenije. V majhnem laboratoriju so povečevalne lupe, s pomočjo katerih lahko raziskujemo svet drobnih fosilov v pripravljenih vzorcih kamnin. Središče občasno gosti tudi druge razstave.

Za pogumne raziskovalce je tu strma razgledna pot, Bencetova pot z jeklenimi stopnicami, zavarovana z jeklenicami, ki jo lahko premaga vsak brez vrtoglavice. Prosti plezalci pa stiskajo prste v plezališču na skrivnostnih Kušpegarjevih turnih, petih navpičnih kamnitih ostankih prazgodovinskega koralnega grebena.

Opazujmo bogato naravno in kulturno dediščino! Ko bomo v rokah držali edinstvene, milijone let stare kamnine, razmišljajmo o pradavnem – izginulem svetu …

Skrivnosti je tu toliko kot kamnov.

Čeprav je v Dovžanovi soteski na vsakem koraku vse polno fosilov, dinozavra še niso našli. Nekje globoko zakopan čaka nekoga, da ga odkrije …

Vodenje v času brezplačnega turističnega shuttla 29.6.-31.8.2024: vodeni ogledi Dovžanove soteske potekajo ob sobotah in nedeljah ob 10:45 uri. Cena vstopnice je 7eur/osebo, predšolski otroci imajo vstop prost. 


Kontakt in več informacij

TPIC Tržič, Trg svobode 18, 4290 Tržič
T: 04 59 71 536 / 051 627 057
E: informacije@trzic.si

Delovni čas

RIS Dolina je od maja do konca septembra odprt ob lepem vremenu ob sobotah, nedeljah in praznikih med 11. in 18. uro, oktobra med 11. in 17. uro oz. po predhodni najavi.

Za voden ogled se je možno dogovoriti v TPIC Tržič.

Cenik turističnega vodenja Dovžanova soteska

ŠOLSKE SKUPINE IN SKUPINE UPOKOJENCEV DO 15 OSEB OSTALE SKUPINE DO 12 OSEB ŠOLSKE SKUPINE IN SKUPINE UPOKOJENCEV, cena na osebo OSTALE ORGANIZIRANE SKUPINE, cena na osebo
60,00 EUR 70,00 EUR 5,50 EUR 7,50 EUR

Cenik turističnega vodenja Dovžanova soteska in RIS Dolina

ŠOLSKE SKUPINE IN SKUPINE UPOKOJENCEV DO 15 OSEB OSTALE SKUPINE DO 12 OSEB ŠOLSKE SKUPINE IN SKUPINE UPOKOJENCEV, cena na osebo OSTALE ORGANIZIRANE SKUPINE, cena na osebo
75,00 EUR 85,00 EUR 8,00 EUR 10,50 EUR

 

Vstopnina RIS Dolina - individualno

  • otroci, dijaki, študenti, upokojenci: 3 EUR
  • odrasli: 5 EUR

Brošura Dovžanova soteska

Vredno obiska v bližini:

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...