Pejmo v planine

Tržičani imamo planinarjenje v genih. Na poteh, ki so jih uhodili naši čevljarski mojstri in planinci, je čutiti veselje do življenja in ljubezen do narave. Lahko izberete dvatisočaka ali romantični pohod med travniki, vedno boste stran od gneče in sredi narave.

Zoži nabor glede na trajanje poti:

12 poti

Via Alpina – vijolična pot

Obhodnica Via Alpina povezuje 8 alpskih držav; Avstrijo, Francijo, Italijo, Lihtenštajn, Monako, Nemčijo, Slovenijo in Švico, prek Slovenije pa potekata rdeča in vijolična pot. Slednja v 66 etapah vodi skozi tri države; Avstrijo, Slovenijo in Nemčijo. Večinoma poteka po nezahtevnih terenih, za vse, ki si želijo zahtevnejših vzponov, pa je v štirih etapah, ki prečkajo tržiško občino, nešteto možnosti.

Podrobnosti
Tržiška planinska pot
Krožna pot po vrhovih nad Tržičem

Tržiška planinska pot je bila zasnovana spomladi leta 1991. 60 kilometrov krožne poti pelje mimo 10 kontrolnih točk, pohodnik s primerno telesno kondicijo pa pot obhodi v 5 do 6 dneh. Za uspešno opravljeno pot štejejo žigi v vašem dnevniku, za osebno zadovoljstvo pa predvsem prelepa gorska narava in čudoviti razgledi.

Podrobnosti
Bornova pot na planino Preval
Skozi Bornova tunela na žgance s kislim mlekom

Planina Preval je priljubljena izletniška točka na južnem pobočju Begunjščice. Slikovita, nezahtevna in neoznačena pot nas z Ljubelja skozi Bornova tunela pripelje do planine na nadmorski višini 1311 m. Nanjo se lahko povzpnemo tudi iz Podljubeljske doline ali doline Draga oz. se nanjo spustimo z Roblekovega doma na Begunjščici. Z juga, z Dobrče, vodi razgibana označena pot. Je vmesna točka na Slovenski planinski poti in alpski obhodnici Via Alpina.

Podrobnosti
Planine pod Košuto
Pohajkovanje v naročju najdaljše slovenske gore

Planine pod Košuto povezuje nezahtevna markirana planinska pot, ki vodi po vznožju te najdaljše slovenske gore, prav tam, kjer se strma travnata pobočja umirijo in počasi prehajajo v gozd.

Podrobnosti
Zelenica
Raj pod severnim ostenjem Begunjščice

V manj kot eni uri iz Ljubljane pridemo v pravi gorski svet pod severnimi ostenji in mogočnimi melišči Begunjščice. In kot pravi pesem, semkaj nas vleče spet in spet.

Podrobnosti
Zavarovana plezalna pot Zelenica

V bližini Planinskega doma na Zelenici (1536 m) je prek južne stene Spodnjega plota speljana Zelo zahtevna zavarovana plezalna pot - ferata. Poteka prek navpične skalne stene v višini 90 m. Sestavljata jo dva dela: »Učna zavarovana plezalna pot« (113 m, D), ki je zmerne zahtevnosti in zelo primerna za usposabljanja in zgornji desni odsek: »Športna zelo zahtevna ferata« (75m, E), ki je trenutno najzahtevnejša ferata v Sloveniji.

Podrobnosti
Pod Storžič
Po ledeniški dolini do vznožja mogočnega Storžiča

Markirana planinska pot nas po ledeniško preoblikovani Lomski dolini pripelje pod mogočno severno steno Storžiča, ki s severne, tržiške strani kaže precej bolj surovo podobo kot z južne. Še dobro, da pot končano v toplem zavetju Doma pod Storžičem.

Podrobnosti
Dobrča
Najzahodnejši del Kamniško-Savinjskih Alp

Nad gričevnatim svetom Ljubljanske kotline, med Tržičem in Begunjami na Gorenjskem, se dviga razgledna, 1634 m visoka Dobrča. Za vzpon imamo na izbiro več markiranih poti, ki večinoma vodijo iz podgorskih vasi Brezje pri Tržiču, Hudi graben in Srednja vas.

Podrobnosti
Kofce
Gremo na štruklje, gremo na Kofce

Kofce so najbolj zahodna planina na južnem, travnatem pobočju Košute. Prav takšno planino si predstavljamo v naših sanjah; kristalno čisto modro nebo, s soncem obsijan planinski pašnik, nad njim ponosni vrhovi, sredi pašnika pa koča. V koči in pred njo vrvež veselih planincev, mladih in starih, ki uživajo v dobrotah domače kuhinje.

Podrobnosti
S Pungrata do Šije
Kratek, a navdihujoč sprehod

Le streljaj od priljubljenih Kofc pod Košuto leži planina Šija s taborniškim domom in planšarijo. Če se z avtom pripeljemo do planine Pungrat, se do Šije lahko odpravimo tudi z majhnimi otroci ter z dedkom in babico. Razgledov nam na enournem sprehodu ne bo zmanjkalo.

Podrobnosti
Kriška gora
Čez Malo in Veliko Mizico po razgled

Iz tržiške kotline se v dve uri in pol dolgem vzponu dvignemo na razgledno Kriško goro. Pred nami je 956 višinskih metrov, a vsak korak smo bližje nepozabnim razgledom. Pot je manj obiskana kot tisti dve, ki na Kriško goro pripeljeta z Zgornjega Vetrnega ali Gozda, zato bo časa za zbistritev misli več kot dovolj.

Podrobnosti
Korošica
Skrita pred pogledi iz doline, pa vseeno tako razgledna

Planina Korošica se nahaja na jugozahodnih pobočjih 1968 m visoke Košutice, ki jo domačini imenujemo tudi Baba. Razgledna planina je prijeten cilj krajšega izleta, še posebej, če nas tam čakajo žganci in kislo mleko.

Podrobnosti