Sledi industrije v Tržiču

Tržič - kjer domuje čevljarska dediščina

Tržič na Slovenskem in širše slovi po izjemni čevljarski dediščini. V sedemdesetih letih 19. stoletja so se v njem razvile prve obutvene tovarne, leta 1903 je bila ustanovljena Tovarna obutve Peko. Danes obutev v mestu in okoliških krajih izdelujejo v manjših obratih, ki so jih razvili domači podjetniki.

Tržič ima čudovito zgodovinsko mestno jedro, kjer se duh preteklosti prepleta s sodobnostjo. Atmosfera trga iz leta 1492, danes mesta, vabi na raziskovanje.

Sledi industrije v Tržiču

v drugi polovici 19. stoletja so v Tržiču začeli izdelovati obutev klinčane oziroma zbite izdelave. Podplate čevljev, škornjev in drugih obuval so izdelovali tako, da so vanje vbijali lesene klinčke, cveke, ki so spajali več slojev usnjenega podplata.

Trpežno obutev, namenjeno hoji v planine, delu v gozdu ipd., so okovali z žeblji, ki so usnjeni podplat varovali pred prehitro obrabo. Žeblje so pretežno dobivali iz Krope, tovrstne čevlje pa so zaradi trpežnosti ljudje nosili po več desetletij.

Kovinski odtisi podplatov označujejo izbrane čevljarske obrate v Tržiču (ob pogledu na zemljevid boste opazili rumeno obarvane številke). Kraj je od druge polovice 19. stoletja dalje najbolj zaznamovala prav izdelava obutve, ki je iz rokodelstva prešla v industrijo.

1. Pǝr Šlósarjǝ

Na glavnem trgu je bilo več kot deset čevljarskih delavnic. V tej hiši je bila čevljarska razpošiljalnica Hermana Goekna. Pozneje so v njej izdelovali copate – priljubljeni so bili zlasti copati s cofi. Goeken je odprl eno prvih obutvenih tovarn v Tržiču, ki jo je pozneje prevzel Peter Kozina.

Levo od vhoda v hišo Pr' Šlosarj', je na steni v firbc voknu podoba zavetnikov tržiških čevljarjev - sv. Krišpina in Krišpinjana.

2. Pǝr Kaštrún

Tu je obutev izdelovala znana rodbina Kastrunov. V tej hiši je bil rojen tudi Joža Gros, oče Miha Grosa, ki ima danes podjetje Migi d.o.o. Obrt je šla iz roda v rod – Joža Gros je še danes eden najboljših pričevalcev o nekdanji rokodelski izdelavi obutve. Njegova življenjska zgodba je predstavljena v Tržiškem muzeju in v knjigi Življenje tržiškega šuštarja.

3. Brodi 

Danes v podjetju Brodi izdelujejo različne vrste copat in drugih usnjenih izdelkov ter s tem nadaljujejo tradicijo tržiških čevljarjev - med njimi so bili nekateri specializirani izdelovalci copat.

4. Pr' Hrovat

Hrovat je bil znan po izdelovanju planinskih in smučarskih čevljev ter drsalk. Planinskim čevljem so rekli tudi gojzarji - ime so dobili po avstrijskem kraju Bad Goisern, kjer so jih začeli izdelovati.

5. Pər Fôltkə

Na tem mestu je bila Klofutarjeva čevljarska delavnica. Izdelovali so ufrimano obutev (obutev po meri), več pa so delali za kolekturo (serijsko izdelana obutev), ki so jo lifrali (pošiljali) v Ljubljano in na Balkan.

6. Pər Razbórškə / Jára

Janez Razboršek je v tej hiši leta 1929 ustanovil manjšo tovarno čevljev, ki se je imenovala Jara. Zaposloval je okoli sto ljudi. Pozneje je bil tu Trio.

Znana so pričevanja, da so bili delavci v Jari zelo slabo plačani. Med obema svetovnima vojnama so najslabše plačani zaslužili dinar na uro - zato so ljudje podjetju pravili »dinar fabərka«.

7. Pər Mehlét / Zgórən Vógu

Lastnik hiše je bil znan čevljar in tržiški šuštar Konrad Mehle starejši. Bil je odličen modelar, izdeloval je ortopedsko obutev, tudi najfinejše škornje za lov dr. Karla barona Borna.

Imel je sina Konrada mlajšega in sina Alojzija, ki je se je šolal na Dunaju na čevljarski šoli Roberta Knöfla, ki je leta 1876 ustanovil prvo čevljarsko strokovno šolo. Pozneje je Alojzij učil na poklicni šoli v Tržiču.

8. Pər Komátelnek

Leta 1935 je hišo kupil Konrad Mehle, čevljarski mojster. Pred njim je obutev izdeloval Janez Andošek.

9. Pər Podgórcə

Tu je domoval Jurij Miklavčič, tržiški čevljarski mojster.

10. Pər Nôšet

Med znanimi tržiškimi čevljarji - samo v mestu je bilo nekdaj 90 delavnic - so bili Ješeti. Svoje izdelke so prodajali tudi na Hrvaško, zlasti v Dalmacijo in južneje na Balkan.

11. Pər Nántə

V 19. stoletju je tu živel čevljarski mojster Ferdinand Salberger, za njim sin, čevljar Jožef Salberger.

12. Pər Bərkè

Delavnico z več delavci je upravljala znana čevljarska rodbina Srečnik. Znani so bili po vedrem značaju.

13. Pər Prézelnek / Pər Páckə

Hiša je bila v lasti čevljarskega mojstra Matije Pleničarja - Radona, ki je bil v ceh vpisan leta 1826, kot čevljarski mojster. Tedaj so obutev izdelovali še na glih kopit - čevlji za desno in levo nogo so bili enaki.

Med obema vojnama je v tej hiši domoval Jožef Zupan, znan kot Hrabri Joško.

14. Špitau

Od leta 1942 je tu čevlje izdeloval Peter Jurkovič, ki je prej delal pri Udetu in Mehletu.

Sicer je bila na tem mestu tržiška ubožnica.

15. Pər Pútnek

Tu so čevljarji Grasmajerji, ki so letno izdelali do 20.000 parov obutve. Po drugi svetovni vojni so to podjetje tako kot večino ostalih nacionalizirali, lastniki pa so prebegnili v tujino.

16. Pər Grôgcə / Pər Molínet

V tej hiši je obutev v času med obema svetovnima vojnama izdeloval Janez Slapar. Skupaj z ženo sta veljala za tržiški legendi, o njima so leta 1975 posneli dokumentarno-igrani film Šuštarska jesen.

17. tovarna Mally & Demberger

Nekaj časa je delovala na Glavnem trgu 10, potem so se preselili na Glavni trg 18. Ustanovljena je bila na začetku tretje četrtine 19. stoletja. Na začetku tridesetih let 20. stoletja ja tovarna pogorela.

V Tržiču sta poleg posameznih obrtnikov in Klofutarjeve delavnice, ki je zaposlovala več čevljarjev, od leta 1874 oziroma 1889 delovali dve nemški čevljarski podjetji: Združene čevljarske tovarne Mally & Demberger in Čevljarska tovarna Müller & Goeken.

Tovarno Mally & Demberger sta ustanovila brata Filip in Kristjan Demberger, sinova frankfurtskega bankirja. Preučila sta tržiške gospodarske razmere in jih izkoristila za donosen posel. Poslovno priložnost sta videla v založniški organizaciji z dobavljanjem usnja in izgotovljenih zgornjih delih na domove, in v trženju gotovih izdelkov. Ker nista bila čevljarsko izobražena, sta pripeljala v Tržič mojstre, ki so znali risati modele in prikrojevati usnje. Za tovrstno organizacijo proizvodnje ni bilo potrebnega veliko kapitala: sprva nista bila potrebna niti strojna oprema niti tovarniški obrat.

Podjetje je najprej delovalo pod imenom Ohr & Demberger. Za prirezovanje blaga po naročilu in za organizacijo razpošiljalnice sta najela prostore v opuščeni Peharčevi barvarni. Fric Demberger se je sčasoma povezal s Karlom B. Mallyjem, ki je v družabništvu videl priložnost racionalnega izkoristka odpadnega usnja, manjvrednega in škartnega blaga iz svoje usnjarne.

18. Pər Jelénc

Anton Jelenc je imel med letoma 1921 in 1932 v tej hiši tovarno otroških čevljev – rekli so jim baby čevlji. Kar nekaj tržiških čevljarskih delavnic se je specializiralo za izdeloval otroške obutve, ki so jo že v letih med obema svetovnima vojnama prodajali po nekdanji SHS, veliko predvsem v Dalmaciji.

Anton Jelenc velja tudi za začetnika tržiškega smučanja.

19. Pər Gégnə

Od leta 1893 do 1920 je imel tu svojo čevljarsko tovarno Julij Goeken. Z delavci vred jo je kupil Peter Kozina, ustanovitelj tedaj najmodernejše tovarne v tem delu Evrope - Peka.

Pot po turističnih točkah Tržiča

Odtisi čevljev z lesenimi klinčki  vas vodijo mimo nekaterih turističnih točk (glej zelene številke na zemljevidu), kot so:

1. Zmaj iz petelinjega jajca

2. "firb'c okno"

Firbec okno je posebno izbočeno okno, ki je za radovednost zelo praktično, nenazadnje, kot pravijo, je temu tudi namenjeno, s svojo zasnovo pa tako prilagojeno. Da bi opazovali dogajanje na ulici, se čezenj sploh ni potrebno skloniti. Pravijo, da je boljše od televizije oziroma je včasih nadomeščalo televizijo.

Podobna okna so poznali tudi drugod v Sloveniji in širše, če "firbčnost" v zvezi z njim naj bi bila neka tržiška posebnost.

3. Fužina Germovka

4. Cerkev sv. Andreja

Cerkev sv. Andreja je zanesljivo stala na zgornjem koncu glavnega trga že pred letom 1526, ko so zaradi turškega davka popisali vse cerkve, tudi Andrejevo.

Današnjo podružnično cerkev sv. Andreja je leta 1865 zgradil škofjeloški stavbar Molinaro. Vanjo je vključen prvotni zvonik, ki je sedanji videz dobil leta 1929, sicer pa je na tem mestu stala gotska cerkev že v 15. stoletju. Glavni in stranska oltarja iz leta 1875 sta delo kamnoseka Antona Kalza.

V letih 1871-1880 je v njej kaplanoval Jakob Aljaž, navdušen Slovenec, dober pevec in planinec. V petju je poučeval rokodelske pomočnike, vodil pa je tudi meščanski pevski zbor. Pred božičem leta 1871 je poslovenil božično pesem »Stille Nacht, heilige Nacht« (Sveta noč) in jo prav v Sveti noči v Tržiču prvič zapel v slovenskem jeziku. Sam, pred oltarjem, s kitaro.

5. Kurnikova hiša

6. Tekčeve jaslice

7. Cerkev Marijinega oznanjenja

Cerkev Marijinega oznanjenja v Tržiču je župnijska cerkev Župnije Tržič. Cerkev stoji ob tržiškem pokopališču nad starim mestnim jedrom. Enoladijska cerkev z dvema kapelama in kupolo je bila leta 1808 zasnovana na temeljih gotske cerkve iz 16. stoletja. Kupolo in stene krasijo Layerjeve freske, oltar pa dvoje Layerjevih platen iz leta 1815. Dvorano poudarjajo vitražna okna. V stranskem oltarju kaže Layerjeva podoba svetega Florijana prizor požara leta 1811 v Tržiču. Na zahodni steni je zgrajen kor, na katerem so Jenkove orgle iz leta 1934. Posebno dragocenost posrebreni baročni Marijin kip škapulirske bratovščine iz 18. stoletja.

8. mestna hiša

Atrij občinske stavbe krasi vodnjak z levom. Dominantno podobo zavzema osrednji steber s profiliranimi rastlinskimi viticami. Na vrhu je čepeča levja skulptura v stilizirani formi. Lev na stebru je ostanek nekdanje parkovne ureditve Glanzmann – Gassnerieve vile v parku BPT. Domnevati je, da je levja skulptura prispela v Tržič preko živahnih trgovskih vezi Glanzmann – Gassneriev z Aleksandrijo, močnim izvoznim skladiščem bombaža. Zvezdasto obrobje v marmorni izvedbi ob stebru z vodnjakom služi kot rob vodnjaka in kot nosilec napisov krajev, ki so s Tržičem prijateljsko povezani. Školjka VODNJAKA, ki stoji samostojno pod pokrovom iz pleksi stekla vrezano grbovno in figuralno okrasje ga uvršča v tip grajskega vodnjaka. Školjka je ob prenosih razpadla na tri dele katerih stičišča so danes še vidna.

V atriju občinske stavbe se nahaja tudi Turistično promocijski in informacijski center Tržič, ki predstavlja stičišče ponudbe za lokalno prebivalstvo (organizacija prireditev, prodaja vstopnic za prireditve drugih organizatorjev …) in ponudbe za obiskovalce od drugod (organizacija vodenih ogledov, prodaja spominkov, publikacij, zemljevidov …).